
Zdi se, da je pri ameriškem predsedniku Donaldu Trumpu prišlo do preobrata in da je za podaljševanje vojne namesto Ukrajine začel kriviti Rusijo. Bo Trump pri tem vztrajal in okrepil pritisk na Rusijo? Bo nad mirom obupal in začel rusko-ameriške odnose obnavljati na gospodarskem področju? Ali pa se lahko z Vladimirjem Putinom zapleteta v spiralo zaostrovanja odnosa?
Zdi se, da se je ameriški predsednik Donald Trump naučil lekcije, ki so jo boleče izkusili vsi njegovi predhodniki v 21. stoletju. Z Vladimirjem Putinom ne moreš obnoviti rusko-ameriških odnosov. Trumpova pot od oboževanja ruskega voditelja do njegovega obrekovanja je bila melodrama osebne geopolitike. Vendar je veliko bolj pomembno, kaj se bo zgodilo potem.
Trump vedno poskuša z retoriko in carinami nadkriliti prijatelje in sovražnike iz tujine. A tokrat se je soočil z neusmiljenim nasprotnikom, ki na kocko postavlja človeška življenja, kot kažejo vse močnejši napadi dronov na Kijev. Ob transakcijskem odnosu predsednika ZDA se lahko vprašamo, kako dolgo bo trajala njegova sovražnost do nekdanjega prijatelja v Kremlju. In čeprav govori o pomoči Ukrajini pri samoobrambi, si je težko predstavljati, da bi se sedaj trudil doseči obseg vojaške pomoči, ki jo je Ukrajini pošiljala Bidnova administracija.
Zdi se, da je Trump dosegel točko preobrata. Od nerazumljivega obtoževanja Ukrajine je prešel k obtoževanju Rusije, da vojno po nepotrebnem podaljšuje. Če je torej predsednik končno ugotovil, da Putina ne more prepričati v mirovne pogovore, ali ga je pripravljen vanje prisiliti?
"Mislim, da Trump zdaj to razume. Če želi doseči dogovor z Ukrajino, mora bolj pritisniti na Rusijo," je za CNN povedal sodelavec mislišča Council on Foreign Relations Charles Kupchah.

Obliko pritiska bi lahko predstavljalo povečanje pošiljk ameriškega orožja za Ukrajino. Ker so se tudi evropske države zavezale k povečanju vojaške pomoči, bi to zmotilo Putinovo prepričanje, da lahko prelisiči Zahod in zmaga v vojni. Bela hiša bi lahko tudi v celoti podprla zakon obeh strank v kongresu in uvedla nove stroge sankcije proti Rusiji ter Kitajski in Indiji, ki kupujeta rusko nafto.
Trump je v zadnjih dneh govoril o strašnem človeškem trpljenju Ukrajincev in pogumu njihovih oboroženih sil. Toda njegova pripravljenost za dolgoročno podporo Zelenskega je odvisna od tega, ali zavzema strateško stališče glede vojne, ali pa je na Putina jezen, ker ga je prikrajšal za dogovor, ki bi okrepil njegovo mirovniško veljavo in slo po Nobelovi nagradi za mir. Poleg tega se je včasih zdelo, da Trump vojno v Ukrajini vidi kot nepotrebno oviro za boljše odnose med ZDA in Rusijo.
Glede na Trumpovo transakcijsko naravo so nekateri analitiki ugibali, da bi se lahko poskušal z Rusijo dogovarjati o gospodarskih in poslovnih vprašanjih, če bi njegovi upi na mirovni dogovor v Ukrajini zamrli. Vojno bi tako pustil ob strani in Putinu bi to omogočilo njeno nadaljevanje brez vpletanja ZDA.
Na Trumpovo strategijo bodo vplivale tudi naslednje ruske poteze. Ne gre spregledati četrtkovega srečanja med ameriškim državnim sekretarjem Marcom Rubiem in ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom, po katerem so se pojavila znamenja, da upanje ZDA na sodelovanje z Rusijo pri končanju vojne ni zamrlo. Je Putin ocenil, da je šel predaleč in da mora Trumpa ponovno pridobiti na svojo stran s simbolično zmago? Ali pa gre le za klasično rusko zamegljevanje in zavlačevanje?

Kot veliko tveganje napetosti med Kremljem in Belo hišo pa bi se lahko izkazalo, če bi se Trump in Putin zapletla v cikel zaostrovanja odnosa. Trenutno sicer nič ne kaže, da bi se Trump želel zaplesti v obračun s Putinom. Del njegove volilne baze vidi ideološke sinergije s Putinom, druga frakcija republikanske stranke pa se želi odmakniti od Evrope in se preusmeriti k merjenju mišic s Kitajsko.
Tudi v Putinovem obnašanju nič ne kaže, da si želi spopada s Trumpom ali ZDA. Toda ruski voditelj je med ukrajinskim konfliktom pogosto grozil z jedrskim orožjem. Trumpova pogosto izražena zgroženost glede posledic kakršnega koli jedrskega spopada pomeni, da bi lahko ob zaostritvi razmer ruski predsednik posegel tudi po takem manevru.
Navsezadnje pa se bo Trump lahko še vedno vrnil k strateški predpostavki, ki že dolgo zaznamuje politiko ZDA do Ukrajine in je zajeta v izjavi Baracka Obame za revijo Atlantic leta 2016. "Dejstvo je, da bo Ukrajina, ki ni članica Nata, ranljiva za vojaško prevlado Rusije ne glede na to, kaj bomo storili."
Avtor: Stephen Collinson/CNN
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje